[Si21] Slovenski Hollywood

intervju:

Zdravko Gerzina-intervju

Zdravko Gerzina je bil prvi, ki je ze v Jugoslaviji imel dovoljenje za opravljanje agencijske dejavnosti za delo z glasbeniki. Bil je tudi prvi, ki je ob osamosvojitvi Slovenije zaprosil za licenco za pravico prirejanja tekmovanj za Miss v nasi drzavi in jo ob placilu licencnine tudi dobil. Miss je najstarejse in najbolj ugledno lepotno tekmovanje v svetu. Ima ze skoraj petdeset let tradicije, na letosnji finale v indijskem Bangaloreju pa bo svoje lepotice poslalo vec kot devetdeset drzav. Organizatorja tekmovanja, zakonca Morley prodata pravico za prirejanje tekmovanj v vsaki drzavi tisti osebi, ki je vredna zaupanja, drugi interesenti pa ne morejo razdreti dogovora in prevzeti licence s ponujanjem visje kupnine; tako se lastnika podjetja Miss World varujeta pred tem, da bi tekmovanje prislo v roke mafijskim zdruzbam, ki se kopljejo v neposteno pridobljenem denarju in bi se preko lepotic rade prebile v visoko druzbo...


Borut Suklje, predstojnik vladnega urada za informiranje
je v svojih prostorih sprejel Alenko Vindis in Zdravka Gerzino

Na racun dela Zdravka Gerzine kot organizatorja tekmovanja Miss Slovenije je padla ze prenekatera pikra, a o njegovi postenosti ni nikoli bilo nobenega dvoma. Pogovarjali smo se nekaj dni po letosnjem finalu, ki pomeni neke vrste prelomnico, ker je sam spektakel presegel vse prejsnje in je bil po nekaterih merilih celo precej boljsi od hrvaskega, ki nam je nekaj let s svojim bliscem zbujala obcutek manjvrednosti. Tokrat smo dali priloznost, da Zdravko Gerzina pove svoje videnje dogodkov za odrom:

Kako, da so se predtekmovanja tudi letos pricela pozno?
Ze v lanskem decembru, takoj, ko smo prisli iz Sun Citija sem se zacel pripravljati za letosnje tekmovanje. Za predtekmovanja smo si preskrbeli kombi, spremljevalno ekipo in oblacila. Poslal sem tudi ponudbe za sodelovanje vsem TV hisam. A-kanal ni niti odgovoril, POP-tv je razmisljal, TVS pa je takoj pokazala zanimanje. Tako smo se od januarja do maja pogajali o pogojih nasega sodelovanja, dokoncno pa se le nismo uspeli dogovoriti. Dobil sem obcutek, da si nekateri na celu z direktorjem Petanom zelijo podpreti akcijo, drugi pa, da ji nasprotujejo. Pristal sem ze celo na to, da televiziji ne bi bilo treba spremljati predtekmovanj, kajti, ko se je iztekla oddaja Nedeljskih 60 ni bilo vec primerne oddaje za predvajanje teh reportaz...

Kako, da ste se potem dogovorili s POP-tv?
Poslali so mi predlog pogodbe, ki je vsebovala klavzulo, da se bi TVS sele po 15. maju, ko bi bilo znano mesto in cas svetovnega finala odlocila, ali bi dogajanje neposredno prenasala, ob neugodnem terminu pa so se takemu prenosu zaradi slabse gledanosti hoteli odpovedati. To se mi je zdelo nesprejemljivo in sem zato po stirih mesecih ponovno poklical POP-tv, ali jih projekt se zanima. Odgovor je bil pritrdilen in zelo hitro, v treh tednih smo se dogovorili vse potrebno. Uspel sem celo prepricati POP-tv, da je s terensko ekipo spremljala regionalna tekmovanja in o njih predvajala reportaze. Financno pa je bilo sodelovanje zame in za sponzorje enako zanimivo kot pri nacionalki.

Dogovarjanja s televizijskimi hisami vam je torej vzelo najvec casa. Se je prijavilo dovolj deklet?
Namesto marca smo zaradi zamude pri dogovorih s televizijo s predtekmovanji priceli sele konec julija. Prijavilo se je 123 deklet in s tem stevilom sem zadovoljen, zanimivo pa je da sta se kar dve tretjini kandidatk prijavili preko revije AS, tretjina pa preko Slovenskih novic. V Nemciji ki ima 80 milijonov prebivalcev se je na Miss prijavilo 4800 deklet, kar pomeni malo manjsi delez kot pri nas, jasno pa je, da je med tako velikim stevilom deklet lazje izbrati dvanajst primernih finalistk.

Kako v vasi praksi uresnicujete plemenito idejo "lepota z namenom", ki je zascitni znak tega tekmovanja?
Prvi dve leti smo bili dolzni z nasimi predstavnicami sodelovati pri dobrodelnih akcijah. Tako smo zbrali po nekaj sto tisoc tolarjev, ki smo jih potem nakazali Karitasu in Rdecemu krizu. Ker se v vseh drzavah niso drzali dogovora o izvajanju tovrstnih akcij, jih organizator ne zahteva vec pac pa je povisal licencnino in zdaj sam del prejetega denarja namenja v dobrodelne namene. O tem seveda obvesca javnost in se tako promovira.

Kako pri dobrodelnih akcijah sodeluje Miss sveta?
Zmagovalka ima s pridobitvijo naslova zajamcen neto dohodek 40 000 angleskih funtov, to je priblizno 100 000 nemskih mark, za to pa mora celo leto sodelovati pri dobrodelnih akcijah v Veliki Britaniji in drugod po svetu. Tako je bila Miss sveta letos poleti na dobrodelni misiji tudi v Bosni. Dekle sicer zivi na stroske organizatorja v Londonu, to je pri zakoncih Morley kjer skrbi zanjo guvernanta, tam poskrbijo za vse njene potrebe vkljucno z oblekami in frizerjem.

Znano je, da redkokatera Miss naredi manekensko kariero. Ali potemtakem ne delajo kot modeli?
Ne prav obratno, velikokrat Miss sveta dela v komercialne namene, ko pozira za reklame in sodeluje na raznih gala prireditvah. Takrat zasluzi se mnogo bolje in to je njen dodatni zasluzek. Najveckrat ji tako delo priskrbi kar lastnik tekmovanja, ki v tem slucaju zaracuna svojih 20 odstotkov.

Ali vi delate enako in vezete Miss s pogodbo na vaso firmo, ter ji iscete zasluzek?
Marsikdo mi predlaga naj to pocnem, vendar pri majhnih honorarjih, ki so normalni za Slovenijo to nima smisla. Ce bi jo sam kot njen menedzer ves cas spremljal in se vozil z Miss po vseh njenih nastopih, kar bi se glede na njen prestizni naslov spodobilo, bi teh dvajset odstotkov od njenega zasluzka ne bilo dovolj. Miss s svojim lepotnim naslovom sicer res kar precej zasluzi, obogatela pa pri nas ne bo. Zasluzki so res dobri samo v tujini in dobljeni naslov nasemu dekletu omogoca da se seznani s priloznostmi za najboljse delo v tujini, od nje pa je odvisno, ali bo priloznost izkoristila.

Zakaj je letosnje glasovanje potekalo po novem?
Ze na zacetku je POP-tv imel idejo, da bi gledalci glasovali po telefonih. Vendar pri nas telefonija se ni toliko razvita, da bi lahko to idejo korektno izvedli. Odlocili smo se, da bodo polovico glasov prispevale komisije posameznih radijskih postaj, ki so ocenjevale nastop, ki so ga spremljale prek ekranov, upostevale pa so se vtis, ki so ga dobile, ko so se seznanile z dekleti pred tekmovanjem, posnetke deklet in delno tudi rezultate telefonskih klicev TV gledalcev. Drugo polovico glasov je prispevala zirija v dvorani, vendar se mi zdi, da bi morala ta skupina imeti vecjo tezo, ker je lahko na podlagi opravljenih razgovorov ocenjevala tudi osebnost tekmovalk.

Kako, da je bilo ocenjevanje javno?
K temu so me posredno izzvala posamezna dekleta, ki so sirile govorice o ze vnaprej znani zmagovalki. Zal je lahko javno glasovanje za tista dekleta, ki se ne uvrstijo v ospredje neprijetno.

So morali clani komisij svoje odlocitve po koncanem glasovanju vnesti v zapisnik?
Odlocitve posameznih clanov so bile vnesene v zapisnik pred zacetkom objavljanja rezultatov in jih ni bilo vec mogoce spreminjati.

Zakaj se dekleta na superfinalu niso predstavila v zivo?
Stojanu sem predlagal, da naj se sesterica najboljse uvrscenih deklet predstavi se v zivo, vendar zaradi pomanjkanja casa v oddaji predloga ni sprejel. Mislim, da smo tak nastop vsi zelo pogresali.

Veckrat se nasa prireditev primerja s hrvasko. Kako ocenjujete njihov finale?
Med clani njihove zirije so bili v vecini politiki in sponzorji, ki niso strokovnjaki za zensko lepoto. Nastop njihovih tekmovalk v zivo pa je popolnoma spremenil razmerja sil med dekleti.

Mislite na Kristie Jandric iz Avstralije, ki se je tako zmedla, da je pozabila predstavitveno besedilo, ko pa ga je prebrala iz listica, ki ga je skrivala v dlani, je tolkla tako latovscino, da je ziv bog ni razumel?
Po nekaterih virih je imela Kristie tako mocno podporo izseljencev iz Avstralije, katerih predstavnica je bila, da je bila absolutni favorit. Ker pa se tekmovalka ni naucila niti besedice hrvasko je bil clan komisije, ki ji je zastavil vprasanje prisiljen uporabiti Anglescino in tako njena zmaga ni vec prisla v postev.

Mislite, da bo Hrvaska organizirala svetovni finale?
Tak projekt bi naso sosedo stal priblizno sest milijonov dolarjev, menim pa, da bi se ji to hitro obrestovalo. Na predstavitvenih spotih, ki jih gledajo v 120 drzavah bi kot drzava gostiteljica lahko predstavljala svoje turisticne znamenitosti in mislim, da imajo kaj pokazati. O hrvaski kandidaturi krozijo govorice ze nekaj let.

Nasa Alenka Vindis je svez obraz, kar je zanimivo za gledalce, v lepotnem poslu pa je popolna zacetnica. 23. novembra bo nastopila na najvecjem sovu na svetu. Je pametno, da na tako zahtevno prireditev posiljamo tako neizkuseno dekle, kajti v sovbiznisu se pac najbolj ceni profesionalnost?
To je na splosno nas velik problem. V tujino posiljamo premlada in prevec neizkusena dekleta. Sele izkusnje pa tekmovalkam omogocijo, da pokazejo ves svoj carm. Tudi pri nas obstajajo stevilne agencije, ki so lovci na talente. Te bi morale nekaj let pripravljati mlada dekleta za velika tekmovanja. Obiskovanje raznih manjsih lepotnih tekmovanj je odlicna priloznost, da si bodoci modeli naberejo izkušnje, prav tako pa je zanje to tudi najcenejsa lastna promocija. V tujini je nabiranje izkusenj na tekmovanjih ustaljena praksa, pri nas pa se obcinstvo cudi novim tekmovanjem in pricakuje vedno nove obraze. Ker smo tako majhni se zdi, da krozijo povsod ista dekleta. V tujini pa je se veliko vec tekmovanj kot pri nas.

Kako to da ne objavljate imen modnih agencij, ki na Miss posiljajo svoje predstavnice? Na ta nacin bi se dvignila raven tekmovanja. Tudi v napovedi vsakega filma pise, kdo je delal casting (natecaj za vloge).
Ker je pri nas se toliko neurejenega prav okrog statusa agencij si zaenkrat se nismo mogli privosciti, da bi objavljali imena firm, ki to sploh niso. Za vse bi bilo koristno, da bi tisti, ki posteno delajo dosegli soglasje o tem, kdo lahko sploh nastopa kot agencija in kaksna naj bodo pravila igre.

Tomaz Ostanek



© 1996 Toma× Ostanek / Kabi d.o.o.